»Izrazitejšo ohladitev pa vidimo nekje med ponedeljkom in torkom naslednji teden, ko bi lahko dobili tako hladno zračno maso, da bi morda začeli govoriti tudi o pozebi, ampak je še predaleč, da bi lahko kaj bolj točnega o tem tudi rekli.«

»Zaščite ni, ker trenutno je samo v cvetu, če bi bilo že kakšno listje gor, bi se dalo škropiti s kakšnimi algami ali kaj takega.«

»V Posavju orošujemo zgolj od 8 do 9 odstotkov površin. Medtem ko so ostali pač odvisni od preventivnih ukrepov. Kaj se lahko v tem trenutku naredi? Pomaga že pomulčen sadovnjak, saj je temperatura tam nekoliko višja, kot če je trava visoka. Potem so tukaj tudi različna listna gnojila, ki tudi lahko v nekaterih primerih nekoliko ublažijo posledice.«

»Ponedeljkovo in torkovo jutro bi lahko ponekod prineslo tudi negativne jutranje temperature, tako da bo predvsem v notranjosti Slovenije nevarnost pozebe.«

»Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji.«

»Vemo, da je pozeba vedno pogostejši dogodek v Sloveniji, mislim, da se je pojavila v osmih od desetih let.«

»Vegetacija zaradi nizkih temperatur še miruje, vendar bo sadno drevje v Vipavski dolini zacvetelo v roku treh tednov. Zato bi se lahko zgodila tudi pozeba, kot je bila v lanskem letu.«

»Predvsem so nevarna strmejša prisojna pobočja, kjer se lahko od poznega dopoldneva do poznega popoldneva sproži kakšen plaz mokrega snega, tam tudi hitreje lahko sprožite kložasti plaz.«

»Poškropimo drevesa z biostimulanti na osnovi alg in aminokislin. Škropljenje je treba opraviti dva dni pred napovedano pozebo, ti biostimulanti niso fitofarmacevtska sredstva, dovoljeni so v ekološki predelavi, dobijo se tudi v prosti prodaji.«